Gid
Kijan pou teste penti ki gen plon
Aprann kijan tès penti ki gen plon mache—kisa enspeksyon/evalyasyon risk sètifye chèche, kisa tès XRF ak tès laboratwa ka (epi pa ka) konfime, epi kisa pou fè apre ou fin jwenn rezilta yo.

Kisa pou w fè touswit (anvan nenpòt tès)
Si w sispèk gen penti ki gen plon, pi bon premye etap la se PA brase li. Pa ponse, pa grate, pa perçe, pa koupe, epi pa retire penti a, epi kenbe timoun yo ak moun ki pa bezwen la ale.
Fè teste l pa yon pwofesyonèl ki gen lisans/sètifikasyon an premye—espesyalman anvan nenpòt renovasyon. Si gen yon timoun ki ka pran plon, kontakte yon doktè oswa depatman sante lokal ou pou konsèy.
Abatewell se yon sèvis GRATIS ki matche w ak/ki ede w jwenn pwofesyonèl lokal ki kalifye pou teste plon epi fè abatement. Nou pa fè tès ni nou pa retire plon nou menm, epi nou pa ranplase konsèy ekspè sètifye yo oswa otorite lokal ou yo.
Si w ap planifye reparasyon byento, sonje sa: nan anpil kay ki te bati anvan 1978, brase penti a ka mande pratik EPA Lead RRP (Renovation, Repair and Painting)—donk verifye bon sètifikasyon an avan travay la kòmanse.
- Pa brase penti plon yo sispèk (pa ponse/grate/koupe).
- Kenbe moun yo lwen, espesyalman timoun ak moun ki ansent.
- Teste anvan tout bagay ak yon pwofesyonèl ki fè enspeksyon/evalyasyon risk sètifye.

De fason pwofesyonèl yo konn teste: enspeksyon vs evalyasyon risk
Lè moun di “tès penti ki gen plon,” yo souvan vle di youn nan de apwòch ki gen rapò: yon enspeksyon oswa yon evalyasyon risk.
- Enspeksyon an anjeneral idantifye si gen penti ki gen plon epi kote yo jwenn li.
- Evalyasyon risk la anjeneral chèche danje ki gen plon (tankou penti ki deperi oswa risk pousyè/tè) epi li ka gen ladan echantiyon plus rekòmandasyon pou kontwole risk yo.
Etap egzak yo depann de kay ou, men yon pwofesyonèl sètifye tipikman kowòdone aksè nan zòn yo sispèk yo (pa egzanp, manch fenèt yo, pòt, dekorasyon/trim, eskalye, ak sifas pentire ki montre usure). Yo pran tou an konsiderasyon fason kay la te byen kenbe.
Mande pwofesyonèl la ki sa sijè travay la enkli (ki chanm/eleman, ki metòd echantiyon, ak kijan rezilta yo ap rapòte). Pi klè nan sijè a diminye supriz pita.
Kisa tès XRF ak tès laboratwa ka di w
Ou konn tande pale de de “sous done”: lekti XRF yo ak rezilta laboratwa yo.
XRF (X-ray fluorescence) se yon zouti pòtab ki ka rapidman endike si plon prezan sou yon sifas pentire. Li itil pou idantifye zòn pou konsantre sou yo, men nan anpil sitiyasyon li pa sèl etap pou konfime—paske rezilta yo ka varye selon kondisyon sifas la (pa egzanp, kouch yo, epesè, ak lòt materyèl).
Tès laboratwa yo sèvi tipikman pou konfime sa yo jwenn. Yon pwofesyonèl ka pran yon ti moso penti (chip) oswa yon echantiyon wipe pousyè epi voye l nan yon laboratwa ki akredite. Rezilta laboratwa yo souvan itilize pou konfime si plon vrèman prezan nan nivo ki poze enkyetid.
Si ou jwenn rezilta ki mansyone “ppm” oswa “lead content,” mande ki metòd tès ki pwodui nimewo a epi si rapò a suiv estanda pwogram eta/lokal ou itilize.
Twous tès lakay: itil pou fè yon eskanè, men limite pou sètitid
Twous tès lakay yo ka sanble tankou yon chemen rapid. Men anpil twous fèt pou fè screening, pa pou bay menm nivo sètitid ak enspeksyon sètifye ak echantiyon apwopriye ak dokiman.
Twous yo ka afekte pa kouch penti yo, preparasyon sifas la, ak kijan yo itilize twous la. Gen kèk twous ki ka bay fo negatif (yo pa wè plon) oswa fo pozitif (yo detekte yon lòt bagay), epi yo anjeneral pa ranplase evalyasyon pwofesyonèl fòmèl la pou pran desizyon—espesyalman si timoun ka ekspoze.
Si ou chwazi itilize yon twous, trete li tankou yon siyal “petèt,” pa prèv. Etap ki pi an sekirite a toujou rete: kenbe zòn nan pa brase epi jwenn tès sètifye anvan nenpòt renovasyon oswa demolisyon.
Si objektif ou se jwenn yon repons klè pou sekirite ak planifikasyon renovasyon, tès pwofesyonèl se nòmalman chemen ki pi fyab. Ou ka konpare tou pri ak sijè travay yo lè w gade ranje tipik yo isit la: lead and abatement costs.
Kijan pou entèprete rezilta yo (epi kisa pou fè avè yo)
Rezilta tès yo anjeneral vini kòm pati de rapò enspeksyon/evalyasyon risk. Etap pwochen ou yo depann de si yo jwenn penti ki gen plon epi si gen “danje” tankou penti k ap kale, fragman ki tonbe (chipping), sifas ki bay friksyon, oswa pousyè ki kontamine.
Etap “bon pratik sekirite” yo komen—kit w ap tann papye oswa ou pa—gen ladan:
- Kenbe timoun yo lwen zòn ki gen penti k ap kale/k ap tonbe fragman, oswa pousyè.
- Netwaye san danje lè w suiv metòd pwofesyonèl sètifye a rekòmande (evite balayaj agresif oswa aspirasyon ki ka gaye pousyè si w pa sèvi ak bon ekipman an).
- Planifye nenpòt reparasyon ak kontraktè ki byen fòme epi sètifye.
Si rezilta yo sijere gen danje plon, ou ka bezwen kontenisyon (containment) ak netwayaj apwopriye/kontwòl pousyè pandan reparasyon yo. Nan anpil ka, anboche yon founisè renovasyon ki sètifye EPA Lead RRP (pou travay ki enpòtan nan kay ki te bati anvan 1978) enpòtan lè w ap brase penti.
Paske règ yo ak aksyon yo rekòmande yo varye selon pwogram eta/lokal, sèvi ak rapò ou a epi mande pwofesyonèl sètifye a pou li esplike kisa rezilta yo vle di pou kay pa w.
Verifye sètifikasyon yo epi evite eskam tès penti ki gen plon
Travay ak plon reglemante, epi tès/rapò yo dwe fèt pwofesyonèlman. Anvan ou anboche nenpòt moun, verifye kalifikasyon yo tèt ou.
Pou renovasyon ki brase penti nan kay ki te bati anvan 1978, chèche sètifikasyon EPA Lead RRP (Renovation, Repair and Painting). Pou amiant (asbestos), lisans yo baze sou nivo eta; pou plon, kondisyon lisans/sètifikasyon yo ka varye selon eta a pou enspektè, moun ki fè evalyasyon risk, ak laboratwa.
Men kèk etap verifyasyon pratik:
- Mande detay sètifikasyon EPA Lead RRP moun/nan konpayi an lè travay la enpòtan.
- Mande ki estanda rapò yo suiv (epi kiyès laboratwa a ye, si yo itilize tès laboratwa).
- Konfime laboratwa a akredite pou tès ki enpòtan yo lè yo voye echantiyon yo.
- Tcheke kondisyon eta a pou enspektè/evalyatè risk plon nan zòn ou.
- Verifye asirans (responsablite jeneral ak, kote li apwopriye, asirans ki gen rapò ak aktivite tès/enspeksyon yo).
Siyal wouj pou gade:
- Pa gen sètifikasyon/lisans epi pa gen eksplikasyon klè sou fason yo pral teste.
- Presyon “nou pral jis grate/panse l” oswa taktik pè.
- Akò sèlman an lajan kach, pa gen sijè travay alekri, oswa refi pou bay yon rapò alekri klè.
- “Garanti” ki vag sou rezilta sante oswa pri ou pa ka dokimante.
- Eseye prese w siyen sou plas la.
Si ou vle jwenn yon pwofesyonèl lokal ki kalifye, ou ka itilize repètwa matche GRATIS Abatewell la isit la: get matched. Pataje ZIP ou, sa ou sispèk, ak lang ou prefer a—apresa verifye sètifikasyon an dirèkteman ak pwofesyonèl la ak otorite eta/lokal ou a.

Pou teste penti ki gen plon san danje, pa brase sifas yo sispèk—fè yon enspeksyon/evalyasyon risk sètifye lè l sèvi ak metòd apwopriye, epi verifye kalifikasyon yo anvan okenn renovasyon.
Kesyon komen
Èske mwen ta dwe fè yon twous tès plon lakay, oswa anboche yon pwofesyonèl?
Twous lakay yo ka yon tès rapid, men yo souvan pa ka bay nivo sètitid oswa dokiman menm jan ak enspeksyon/evalyasyon risk sètifye yo. Si w ap planifye renovasyon oswa gen enkyetid sou yon timoun/gen ekspozisyon k ap kontinye, li pi an sekirite pou teste an premye ak yon pwofesyonèl sètifye.
Ki diferans ki genyen ant enspeksyon plon ak evalyasyon risk plon?
Enspeksyon an konsantre sou kote yo jwenn penti ki gen plon. Evalyasyon risk la chèche danje ki gen plon (tankou penti k ap deperi ak lòt kondisyon risk) epi li gen ladan rekòmandasyon pou diminye risk yo.
Kisa yon tès XRF vle di pou kay mwen?
XRF ka endike si plon ka prezan sou yon sifas pentire. Selon sitiyasyon an ak estanda lokal ou yo, yon pwofesyonèl ka itilize tès laboratwa pou konfime rezilta yo epi bay enfòmasyon ki pi definitif.
Kijan mwen verifye ke yon konpayi tès lejitim?
Mande kalifikasyon enpòtan yo epi verifye yo tèt ou ak EPA epi/oswa ak pwogram eta ou. Pou renovasyon ki brase penti nan kay ki te bati anvan 1978, chèche sètifikasyon EPA Lead RRP; pou amiant, verifye lisans amiant eta a. Epitou konfime akreditasyon laboratwa a (si echantiyon yo ale nan yon laboratwa) epi mande yon sijè travay ak rapò alekri.
Si yo jwenn penti ki gen plon, èske mwen oblije retire l touswit?
Pa toujou. Nan anpil ka, premye priyorite a se anpeche ekspozisyon—espesyalman si penti a ap deperi oswa li ap kreye pousyè. Rapò ou a ta dwe gide etap pwochen yo, tankou si zòn espesifik bezwen estabilizasyon, reparasyon an sekirite, oswa kontenisyon pandan travay la. Yon pwofesyonèl sètifye ka esplike opsyon yo pou sitiyasyon pa w.